
Tam zadaj za domačo hišo
se bohoti stara in visoka hruška.
Ob njej so trte iskale oporo v vejah
in sladki grozdi so vabili, da sežem po njih.
V kotu na koncu vrta
so se bahavo razrasle koprive,
ki so zgodaj spomladi še dišale
v domačem loncu.
Na drugi strani vrta so kokoši
že tisočkrat prebrskale sleherno ped zemlje.
Butare, ki jih je stara mati pripravljala vse poletje
so segale vse do roba strehe drvarnice.
Če sem prišla ob pravem času,
se je mačka počasi priplazila iz drvarnice.
Ja vem, povedat je prišla,
da tam nekje med drvmi čuva svoje mladiče.
Zadišalo je po jeseni,
Tako domače je bilo, prijetno in toplo.
Že dolgo ni tam nikogar več.
Človeka pa grejejo prijetni spomini.
jeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Pridih preteklosti lepo zlit v pesmi.S seboj nosi preteklost ki jo zliva v sedanjost. Prelepo vnešeno v pesem