
Nič dobrega ni
te dni,
veliko vročih besed,
težkih misli
in velikih skrbi
malih ljudi.
A sonce vabi,
med pisane trave,
na popoldanske zabave,
k rekam, potokom,
vse tja do morja,
kjer ohladimo glave
in puščamo prosto pot čustvom srca.
Vzamem te s seboj
ljubi moj
in če ne greš,
četudi tega ne poveš,
zato ne bom sama.
Ne verjameš?
Mene sonce vabi
in ostane z menoj,
mene potok objame
in je ves moj.
Le srce bo ostalo prazno,
če ne greš ti z menoj.
Torej pridi dragi moj,
odletiva soncu naproti,
pozabiva skrbi
vsaj te poletne dni.
Sonce vabi,
dovolj ga je za vse,
zate, zame,
za poletne igrice.
JeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!