10.000 razlogov, zakaj so divja odlagališča še vedno problem

Ne zamudite naših zadnjih aktivnosti.
Na strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki smo ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča, kot ena izmed oblik okoljskega kriminala. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč.

V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finančni prihranki, neučinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo. Leta 2010 je s sistematičnim popisom v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! nastal prvi in edini vseslovenski Register divjih odlagališč. Letos bo register posodobljen in dopolnjen s stanjem ob vodotokih ter s poudarkom na smetenju. V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot 230.000 m3 odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov). Večino teh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki. 

Prisotni na posvetu so se strinjali, da rešitev niso zgolj poostreni nadzori. Na lokalni in republiški ravni je 150 inšpektorjev, ki nadzirajo dejanja dveh milijonov posameznikov, zato mora sistem zajeti tako ozaveščanje kot nadzor. Zavedati se moramo, da je najdražji tisti odpadek, ki ga najdemo v naravi in v vodah, ki so onesnažene prav zaradi dejavnosti na kopnem. Ravnanje z odpadki mora postati enostavno za občane, saj je trenutno kritino skoraj ceneje položiti kot odložiti v zbirni center.

Piše & foto: Katja Sreš