Evropski in svetovni teden cepljenja 2018

Evropski in svetovni teden cepljenja 2018: Cepljenje je pravica posameznika in odgovornost vseh
Evropski in svetovni teden cepljenja letos potekata od 23. do 30. aprila 2018 in izpostavljata pravico do cepljenja vsakega posameznika ter odgovornost do družbe, ki jo s cepljenjem izraža. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporočamo, saj gre za enega najučinkovitejših javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni, pred katerimi lahko zaščitimo sebe in svojo okolico.

Cepiva pred nalezljivimi boleznimi ščitijo tako posameznika kot družbo. Ko je dovolj veliko število ljudi  v skupnosti cepljenih, ni dovolj občutljivih za ohranitev prenosa nalezljive bolezni. Skupaj ščitijo tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni. V Sloveniji imamo dobre možnosti zaščite pred nalezljivimi boleznimi
V Sloveniji imamo srečo, da je cepljenje dostopno skoraj vsakemu posamezniku. Poleg otroških nalezljivih bolezni se lahko cepimo tudi proti ostalim boleznim, s katerimi se lahko okužimo zaradi svojega dela, življenjskega sloga, potovanj ipd. »Nalezljive bolezni niso izginile. Tveganje, da bo povprečni Evropejec zbolel z otroško paralizo ali davico, če nima veselja z eksotičnimi potovanji, je res izjemno majhno.

Prav nič pa se ni zmanjšalo tveganje, da zbolimo s tetanusom, saj je bacil tetanusa razširjen, nahaja se v zemlji in nesnagi. Ni načina, da bi tveganje zmanjšali drugače kot s cepljenjem,« je povedala izr. prof. dr. Maja Sočan z NIJZ in dodala: »Enako velja za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa – vir virusa so gozdne živali, prenašalci pa klopi. Virus se iz klopa prenese zelo hitro, zato je brez dvoma poprej ustvarjena zaščita izjemno pomembna.«

Cepljenje izkoreninilo določene bolezni v razvitem svetu
Državni programi cepljenja, predvsem cepljenja otrok so spremenili zemljevid pojavljanja nalezljivih bolezni. Doprinesli so k zmanjševanju umrljivosti najbolj ranljive populacije - dojenčkov in malčkov, mladostnikov in starejših ljudi.  V ekonomsko razvitem delu sveta so dosledno izvajani programi cepljenja povzročili izjemen upad določenih nalezljivih bolezni - črne koze so bile izkoreninjene, otroška paraliza se v  Evropi že dolgo ne pojavlja več, davica je redkost, steklino se preprečuje s pravočasnim cepljenjem. Generacije, ki so jim omenjene nalezljive bolezni predstavljale vsakdanje dogodke, so ostarele ali pa jih ni več. Mlajši predstave in izkušenj, kako veliko tveganje predstavljajo nalezljive bolezni, nimajo več.

Cepljenje lahko opravite v eni izmed ambulant Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodate informacije so dosegljive na naslednji povezavi.

Več o cepljenju in odnosu slovenske javnosti do cepljenja najdete v monografiji z naslovom Cepljenje: Stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji. Monografija prinaša pomembne ugotovitve, kakšen je odnos do cepljenja v naši družbi, kakšni miti o njem se ustvarjajo, kako se utrjujejo in kdo so tisti, ki ključno vplivajo na odnos javnosti do cepljenja. Ključne ugotovitve: Matere otrok, vključenih v program cepljenja, glede informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenih delavcem. Delež zdravnikov, ki zaupajo v cepljenje, je zelo visok, skoraj vsi zaupajo v učinkovitost cepiv. Po mnenju zdravnikov je strah pred stranskimi učinki cepiv razlog, da večina staršev nasprotuje cepljenju oziroma ga odlaga. Med študenti medicine prevladuje zaupanje v cepljenje in v učinkovitost cepiv, vendar anketirani študenti niso prepoznali tolikšne pomembnosti cepljenja, kot bi bilo za stroko zadovoljivo. Objave v medijih na področju cepljenja proti nalezljivim boleznim v Sloveniji so izrazito na strani cepljenja kot preventivnega ukrepa za kolektivno varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): Cepiva lahko zaščitijo ljudi vseh starosti Cepiva so prispevala k zdravju in dobremu počutju vseh prebivalcev evropske regije SZO. V zadnjih 60 letih je cepljenje rešilo več otroških življenj kot katerikoli drug medicinski ukrep. Nekatera cepiva s preprečevanjem hude pljučnice, encefalitisa (vnetje možganske ovojnice) ali diareje preprečujejo umrljivost v zgodnjem otroštvu, medtem ko druga preprečujejo vseživljenjsko invalidnost ali raka v kasnejših obdobjih življenja. Cepljeni otroci s preprečevanjem nadaljnjega širjenja bolezni pred okužbo pomagajo zaščititi osebe, ki so premlade za cepljenje, sošolce s posebnimi zdravstvenimi stanji in stare starše. Cepljeni zdravstveni delavci pomagajo preprečevati širjenje teh bolezni med ranljivimi bolniki.