Se pesem z griča spet oglaša,
Ljudje vedo od kod prihaja,
Kdo poje se nihče ne vpraša,
Ubrano je petje ko sonce zahaja.
A leta so minila je mimo ta običaj,
Ljudje ne vedo kako in zakaj,
Zdaj časi ko pesem je krasila ljudi,
Glasba iz zvočnikov grmi.
A nostalgija ostaja, živi,
V spomin na preteklost, tiste dni,
Kjer je beseda med ljudmi živela,
Zdaj izgublja na moči ki jo je imela.
In ko star se človek bo spomnil tistih dni,
Se mu mogoče oko zarosi,
Saj je petje pesem povezovala,
Mar res postaja stara šara?Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- DDesiree·
* Zelo lepa pesem Jože in veseli me, da je tega mnenja tudi komisija, ki jo je izbrala za pesem tedna. Čestitam ! C.
- Jjože.k·
Me veseli da ti ugaja kot tudi drugim.Že dlje je bila na zalogi pa sem se odločil ter jo poslal v sklopu drugih.Res je, tisti lepi običaji izumirajo s tem pa tudi naša identiteta, res škoda. Hvala za mnenje in izbor ter lep pozdrav !