
sama si,
čisto sama,
nekaj je bilo med nama,
nekoč, sedaj sem odšel,
daleč, daleč proč,
saj zate bil sem nemogoč,
premalo topel in premalo vroč,
vzela me je temna noč,
ti klicala si na pomoč,
jokala si pod razpadlo streho in nekje iskala uteho,
jaz pa bom skušal izbrisati sledi bolečine s spomina,
še vedno pa za mene najlepša boš deklina,
tvoja radost,
tvoja toplina in najina pot,
polna zmot.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!