Tam kjer rod Slovencev za obstoj se bori,
Najlepša roža v gorah cveti,
Vabljiva planincem poželjiva,
A rokam prepovedana nedotalkjiva.
A sreljaj od tam morje modro naše,
Kjer vsak rad v vodo skače,
Da se osveži, z valovi poigra,
V globinah skriva se jih ima.
Še čarobnih rek imama jih poznamo,
Tam Dravo, Muro, Krko imamo,
Sočo ki med skalami hiti,
V soncu čudovito se iskri.
Imamo jezera ki svet nam jih zavida,
Pšenična pola ki nam darujejo pšenico,
A delovnih rok so tu ljudje,
Daleč v svet sliši Slovenčevo se ime.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!