Biti jabolko...

Želel je fant nekoč postati cvet, vedno v družbi nasmejanih deklet, kjer so lička vedno nasmejana. v srcu vselej razigrana. A cvet ponoči hitro odmrl, Nič več ne greje dekletu srce, Tako kot nekoč obraz gube dobi, Srebrni las leta izda sprgovori... Morda bi se spremenil v jabolko, tisto vabljivo sladko rdeče, a padlo z drevesa bo kmalu, ni dozorelo, nima sreče. Zdaj vem, kamen bom o poti, naj nikogar ne moti, a našel se je kipar, Me oblikuje za denar. Le potok ima moči se zliva v morje, na poti oblikuje vse odnaša, nič ne sprašujejo, svojo pesem poje, le kam proti morju se vpraša...