Tam je moj dom, kjer različno le iz enega nastaja,
sonce zemlje v ljubezni se dotika,
roža zrase vsaka v svoji barvi,
res lepota te skrivnosti je tako velika,
da hvaležno srce, jo vsak dan pozdravi.
Globoko v vsako srce se je skrila,
ljubezen enostavna čista mila.
Kdor jo najde ji sledi in razodene, pa ni več od ila.
Le kdo obarva rože, če je pa zemlja temna,
kdo jim dal oblike vonjave je prelepe,
to je več od upa v katerem se komu kaj posreči,
zato tudi moje srce, bilo bi rado mu povsem povšeči.Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (6)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
Impresija je poetična, razlog pa stvaren - ćebelice. Če bi veter raznašal pelod, bi vse rože bile verjetno le rjave ali zelene bvarve. :)
- MMirjan Mesièek·
-nančika pančika-
- Jjože.k·
Bo kar držalo; žlahtni sadeži modrosti cvetijo in živijo.
- PPolona·
Končno spet med nami, dobrodošel nazaj in čestitam a pesem tedna. Ustvarjalna pesem, ki ob enem porodi vrsto vprašanj o čudežih naše matere narave. L.p. Polona61
- Jjože.k·
Pričakovano;čestitam !
- MMirjan Mesièek·
Hvala in prisrčen pozdrav obema, Mirjan Mesiček.