
Iskal sem kraj,
ki bil bi kakor raj,
kjer bi sonce sijalo vse dni,
najlepših rož tam cveti.
A spoznal sem da me že obdaja,
ga za nič na svetu ne dam.
dovolj je sončnih dni,
ko si človek še sence zaželi.
Ko zrem v goro,
diši akacija v cvetju,
čebel nešteto vabi,
na akacijev med se ne pozabi.
In raj ki me obdaja,
polni dušo jo osreči,
le oči sem moral odpreti,
narava raj je pozimi in poleti.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!