Sinji svit se je povzpel
preko sivega neba,
je turobnost vase vzel,
sivim sencam se ne da.
Mi prinesel je darilo,
v soju svita se dani.
Na obzorju vzhaja dan,
nov in čist,
deviško jasen.
Ne lovim ga
za prosojnost.
Vanj odtisnem
svoj pečat.
Ne lovim ga,
ga živim,
se jasnine veselim.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!