Svet sam se opiše z imenom.
Ga tako slišiš,
ga tako čutiš, dojemaš, živiš?
Preskušaš Resnico,
ki pač samo je.
Sama po sebi je sveta,
začetek in konec in vse, kar je.
To je v njenem
Božanskem poreklu.
Svet, ki je svet,
tako je ustvarjen.
Vera te vpelje
v videnje onkraj.
Onkraj preskušanja,
mimo slepil.
V Resnico, v Svetost, v Stvariteljsko Moč.
V izvor Sveta, ki je svet,
tako je ustvarjen,
popoln, cel, resničen.
Od tam se ustvarja Svet,
ki je svet.
Svet, ki se sam
opiše s svojim imenom.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!