Žuborenje potoka - šepet v mraku,
objemanje sonca in prhutajoč let ptic
daljava neskončna jih vabi,
da v letu žvrgolijo, kakor poletje.
Veter kuštra jim mehko perje,
mavrica v ribniku, vodomet krasi,
daljava predolga je do poletja,
kje so poti, ki so bile?
Zdaj hribi, doline izpod neba,
poti so še dolge, para jim ni,
svetloba bo planila
iz jutra in me začarala.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!