
Sonce tiho vzhaja
to nočno senco
na drugi konec
spet preganja.
Midva obstojiva,
drug drugega gledava,
le strasti, le strasti
neskončno si želiva.
Topla kava
in tvoji nežni poljubi
me spravijo ob pamet,
me tlačijo v valovanje
najine ljubezni,
ker rešpektiraš
s mojimi očmi.
Roko mi podaš
in spet popelješ v nov dan,
ker vem, da s teboj
bo s soncem obsijan
v nočni senci
s strastjo postlan.
Rešpektiraš s menoj,
ne govoriš,
le nemo svoje ustnice
na moje prisloniš,
ker si me želiš.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!