Oglej brezmejne poti zvezd,
neskončnih brez meja,
je tudi naših želja.
Kaj lepšega je kot nebo ponoči,
tisočero zvezd, utrinkov,
ko si nekaj zaželimo.
Modrina morja nas prevzame,
z vso lepoto nas objame,
potuje z nami v sanje.
Če nas je zvezdni utrinek morda osrečil,
se sončni zahod prikradel v sanje,
dokler ga jutro ne vzame.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!