Nočne sence zbližujejo
tisto ranjeno telo,
očiščujejo hrepenečo
pesniško dušo.
Vse skrivnosti
lahkotno vrnejo se nazaj,
spustijo se med ljudi,
čakajo, da udarijo
iz vseh strani.
Obmolkne glas!
Utihne jezik vsak!
Iz sence sreče
vedno tečejo bolečine,
vrivajo se med skrivnosti
človeškega telesa,
tja v neznana nebesa.Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (4)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
mi se pježa tole :)
- Jjože.k·
Z vsem spoštovanjem, izraz pježa mi ni znan, ko pa sem malo poguglal pa sem ga našel v hrvaškem govornem jeziku.Če se motim, se opravičujem.
- NNan·
istrsko severovzhodno narečje, s primesmi vpliva zahodno italijanskega pogovornega narečja, z dovoljenjem, lepo prosim :))
- Jjože.k·
Lep nasmešek sonca !