Objemi srečo,
ki jo veter nosi skozi
ravnice in doline,
vse tja do tvojega srca.
Upanje zaživi,
preteklost pozabi,
daleč onkraj tega sveta
jo tiho izbriši.
Objemi srečo,
polno radosti in veselja,
da srce utripa hitrjeje,
vse bolj in bolj močneje.
Nikar se ne boj,
ko padeš na poti,
ampak stoj pokončno
in objemi srečo,
srečo in veselje,
da te na cilj pripelje.
Obriši solze iz obraza,
nasmešek nariši na svoja usta
in naj te vse srečno pelje
v objem sreče,
objem radosti in veselja.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Očitno konec zbirke pesmi Bardskih strun in začetek nove Sonce nasmeha.Ljubše bi mi bilo da bi se imenovala s polnim imenom