Skrila se mi je,
preveč je oblačno,
da bi me pozdravila z mežikanjem.
Vendar vem,
da je in da mežika,
tudi meni,
pa čeprav je zdaj ne vidim.
Vem, da vedno se zaspi,
to je vendar njena vloga,
če vpeljala bi drug red,
svet zadela bi nadloga.
Otrok joče in se kremži,
če izgine pravljica
in z njo posebna zvezdica.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
In ko razbojnik Ceferin izreče besedo "ljuba", ti bit začne zopet srce :)