Sita sem že njihovih vseh obljub,
ostajajo le kot prazen up,
kaj vse so nam že govorili,
pa smo le obljube dobili.
Se nam prisrčno smehljajo,
na struno dobrikanja igrajo,
ko greš g zdravniku čakaš,
kaj s čakalnimi je dobami se vprašaš.
Denar kot, da veter ga raznaša,
barabinom v žepe prinaša,
ga bodo sploh kdaj vrnili,
ali prej po svoje porabili?
Zakone imamo, da se jih spoštuje,
vse gre bolj počasi se rešuje,
kršijo ga tisti - so nam bili vzor,
ne veš, če si pameten ali nor.
Ko pred kratkim en je pristal za zapahi,
prenehal uživati ob zeleni trati,
bo zapor zanj res zdravilo,
da se enako ne bo več ponovilo?Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Je že tako, da so nekateri močni v svojih nič kaj dobrih dejanjih, pri določenem odmerku doze zdravila pa se le temu upirajo na vso moč branijo...
- Jjože.k·
Čestitam za pesem tedna, odsev časa v katerem živimo ter le nemočno opazujemo kar se dogaja okoli nas od pranja denarja, korupcije itd.Pogrešam več pesmi ki so preslikava časa v katerem živimo, tudi nepravilnosti ki so del našega vsakdana. ljudi ki smo jim zaupali.