Spomnim se dneva ko mi je podaril cvet,
takrat bi objela prav ves svet,
so najine oči spregovorile,
v eno samo željo se zlile.
Zdaj skupaj sva dneve in noči,
tisti cvet še vedno živi,
v ljubezni se razdaja,
v spominu živ in svež ostaja.
So dnevi, ko sonce naju greje,
ponoči lunica se nama nasmeje,
tudi oblaki kdaj prekrijejo nebo,
a oba čutiva, da spet sončno bo...Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!