
Odhaja se poslavlja, nas zapušča,
vendar za seboj poln i kašče,
njen stisk roke je že hladen,
listje rumeni in odpada,
Jutra pa že meglena,
Ob dežju sopotniku.
Jesenski vetrič spominja,
Na tople poletne dni,
Minljive prijetne trenutke,
Toplih poletnih dni in noči.
In klopotec pesem poje,
v vinogradih že odmeva,
staro in mlado prepeva,
stiskalnica več ne sameva.
Polja bodo obiskana,
pridelek pobran in preorana,
mi za zapečkom pa čakali prvi sneg,
spet ptice proti jugu mogle poletet.
Se vsako leto nam ponavlja,
včasih kakšen letni čas obotavlja,
a vselej spomladi se zgodi,
se narava iz spanja prebudi.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (3)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- PPolona·
Verjetno je pravilno : "Poletje se je poslovilo". Verzi kar lebde med letnimi časi in nas popeljejo v mislih v vsakega posebej. Prijetna pesem. L.p. Polona61
- Jjože.k·
Moja napaka pri prenosu, priznam se mi dogaja, žal
- Jjože.k·
Hvala uredništvu za popravek. Lp.