
Sem pisal pesem o domovini,
da pobegnil sem sivini,
o rodnem kraju,
otroškem raju...
A čas hitro teče,
s seboj marsikaj prinese,
ko mi je težko,
rad pogledam v nebo.
Tamkaj kjer zvezdne steze teko,
čarobno je zvezdno nebo,
Se vsem enako razdaja,
Ni mu videti kraja.
Rad rdeče rože občudujem,
prisluhnem pesmi vetra iz gozdov,
ko se z roko v roki sprehajava,
v mislih v preteklost odhajava...
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!