Kaj lepšega je kot spomin na rodni kraj,
Čas iz mladosti ki se ne vrne nazaj,
Na materine oči in besede,
Žuljave roke očeta v spomin sede.
Še se spomnim cvetličnih gred doma,
Tam rož najlepših kar jih svet ima,
Ko sta mi starša pomagala v vsem,
Bili smo kot razkošen cvet en.
Zdaj domačija sameva,
Le sonce jo segreva,
A lastovke še gnezdijo tam,
Niso odletele kam drugam.
In bleščeče oči staršev kot biser,
Mi še vedno kažejo pot v vsak dan,
Dan za katerega sem hvaležen,
Včasih nasmejan, spet zaskrbljen.
Ivljenje niso samo rože,
Tiste ki prevzamejo,
So tudi težki trenutki,
Ki nas bogatijo in z nami živijo.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Verjetno je kriv moj PC, saj mi je šele sedaj uspelo odpreti Pozitivke.predvideval sem namreč da do objave mojih prispevkov ni prišlo.Kakor koli že, nekaj je blokiralo internet, zdaj pa deluje.PC je star pa tudi jaz več nisem rosno mlad, potem pa gre vse narobe... Lep pozdrav ! jože.k