Postavim se na svojo stran,
samo tako ga slišim.
Utrip življenja diha skozme,
pomirjeno, preprosto.
Utrip življenja diha skozme,
pluje oblake,
kodra bežečo reko,
steguje nadme veje stare smreke,
pleše metulja na travniku
in debeli pridelke na mojem vrtu.
Utrip življenja razteguje današnji dan
od svita do večera.
Zagrne me v počitek
in tke nov dan,
ko spim.
Ko se zbudim, je moj.
Čist, še nedotaknjen in neznan.
Postavim se na svojo stran,
samo tako ga slišim.
Utrip življenja diha skozme,
pomirjeno, preprosto.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!