
Ne moreš mi prijatelj biti,
saj si kot žensko me želiš,
ne moreš z mano govoriti,
kot če s kolegom se dobiš.
Ne moreva na kavo iti,
se pogovarjati o vsem,
se skupaj dneva veseliti,
če rad imel bi moj objem.
Med nama ni iskrenost možna,
če rada druge bi stvari,
zato bila bi le otožna,
ljubezni si srce želi.
Ne moreva pa se ljubiti,
ker prstan drugi si podal,
ne upaš žene zapustiti,
da partner meni bi postal.
Ne maram skrivnega odnosa
ob redkih srečanjih strasti,
imam pač še dovolj ponosa,
da hočem moškega vse dni.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!