Brez vejic,
brez pik,
nastane zmešnjava.
Vsak bere,
kot hoče
in slovnica joče.
Razumevanje si v obupu
vije svoje brke,
miri gizdalinske črke,
ki jih bere vsak po svoje.
Vse polno je nereda,
med ljudmi zavlada zmeda.
Iz koša poberem
vse pike,
vse vejice
in predivo dušne prejice.
Izprašam še črke,
kaj menijo zdaj
o svoji večvrednosti,
ki so jo tako
gizdalinsko oznanjale,
ko so zmetale ločila v koš.
Kaj menijo zdaj
o tej čudni nečednosti,
ki je povzročila
te zdraharske bednosti.
Zmoto obžalujejo,
spravo pričakujejo.
Drobne vejice in pike
povzročijo velike razlike.
Spet stojijo v besedilu,
vsaka je na svojem mestu.
Črke dajejo jim prostor,
da se dobro umestijo,
jasnosti se veselijo.
Razumevanje in mir
sta prekinila prepir.
Med ljudmi spet vlada sprava.
Koš je prazen,
pesem teče,
gizdalinstvu se odreče.
Drobne vejice in pike
povzročijo velike razlike.
Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!