Olupljeno deblo se obraste naravno.
Ljudje so mu slekli kožo,
da bi dobili zdravila.
Breza molči.
Bela skorja je prerastla brazgotino.
Ne razkazuje je,
ne postavlja se z njo,
ni žrtev in ne plemenitež.
Breza molči.
Gibke veje se sproti
otresejo vsake skrbi.
Belina vibrira pomirjenost.
Ta ljubka nežnost
ljubi preprosto, spontano, hranljivo.
Breza molči.
Njen molk je zgovoren.
Olupljeno deblo se obraste naravno.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!