
Spet veter naokoli pesem mojo nosi,
med ljudi besede, verze trosi,
od tam kjer so pšenična polja,
odmeva pesem vse tja do morja.
Tam od Pohorja do Triglava odmeva,
mlado in staro prisluhne, jo prepeva,
od gričev in vinogradov kjer Mura kraljuje,
Z melodija,moja pesem z no zdaj potuje.
Vse tja do Kolpe kjer labodi se igrajo,
kjer poletijo,tam v vodi radi čofotajo,
od kjer štorklje letijo ljudi razveselijo,
oči in duša jih spet videti želijo.
In če od gora zdaj vrisk odmeva,
beseda naša nikjer ne sameva,
z nasmehom v dan nas prevzame,
dušo in srce vseh nas objame.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
http://www.zurnal24.si/tako-nerazgledani-so-americani-clanek-292451 da vas malo razvedri in spravi v dobro voljo...