Dvignil jo je morski val,
sedi na njem,
kot kraljica.
Češe si dolge lase
in se igra s školjkami.
Ne zahaja na morsko obrežje,
suh pesek ni zanjo.
Strune svojih citer drami
v radostne melodije.
Dišijo po morju,
shranjuje jih v školjčnih lupinah.
Njeno delo je radost
začinjena s soljo življenja.
Morska deklica je lahka,
kot morska pena
in to mi je všeč pri njej.
Dvignil jo je morski val,
sedi na njem,
kot kraljica.
Češe si dolge lase
in se igra s školjkami.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!