Razpletem ga.
Stari pulover s kitami,
zdi se,
da od starosti
zdolgočaseno zeha.
Vlečem volnasto nit,
param zanke
in navijam klobčič volne.
Trdo navijam,
da se predivo pretegne,
da se zravna,
da pozabi na zanke puloverja,
ki ga nisem več hotela nositi.
Stari pulover izgine,
klobčič prediva spravim v košaro.
Spletla bom nekaj novega.
Nekaj, za zabavo
in za svojo korist.
Morda nogavice
za moje nožice,
morda rokavice,
za moje ročice.
Morda kar oboje.
Spletla bom nekaj novega.
Nekaj, za zabavo
in za svojo korist.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!