Trud se je pobratil z mano.
Vsako jutro me zvabi iz postelje.
Zleze v moja oblačila,
vtke se mi v kožne pore.
Diha in mi prigovarja,
delam vztrajno, neumorno
dokler se mu tako hoče.
Če napade me lenoba,
joče in me nagovarja,
da zvestoba delu zmaga.
Trud se je pobratil z mano.
To postala je navada,
srčno delo vselej zmaga.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
ni druge opcije, lahko te še zahrbtno napade :) luštna pesem
- Jjože.k·
Zahrbtno je znak nemoči nasprotnika