Le kdo mi besedo prišepetava,
da v pesmi v verzih plava,
morda pošilja naj napišem,
kot slikar podobo narišem ?
Do kdaj nesmisel vojn bo še prezret,
Kjer na tisoče ljudi mora umret,
Tam bojevnik, otrok umira,
Pogled na svet se mu zastira.
Ponovno bo v zemlji vzklilo seme,
Novo življenje človek se rodilo,
A to kot da zemlja krvavi,
Ne vojn miru v slogi želi.
Nekoč bo trnje cvet zamenjal,
v ljudeh vest prebudil,
naj se o vsem dogovarja,
da ne prevlada krvava zarja.
jože.kSorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (3)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Morda v pisanju nisem vešč, a v izražanju si ostajam zvest... Lp.
- PPolona·
Pretresljiva izpoved vsem žrtvam nesmiselnih vojn.
- Jjože.k·
Tudi pri nas je umrlo veliko ljudi, tako med vojno kot po njej.V ljudeh je bil naboj maščevanja za vse grozote med vojno ki so bile storjena nad nedolžnimi ljudmi.Oblast si je tlakovala pot z vso močjo , pričevanja pri odkrivanju skriti grobišč pa nam morajo biti v opomin in spomin kot nesmisel tako na eni kot na drugi strani,Iskati krivce bi bilo po tolikem času brezplodno, zato je potrebno usmeriti pogled naprej da se takšne stvari nebi več dogajale.