Na pašo ženem svoje ideje.
Samo slutim jih,
da bi rade zrastle
in se mi razkrile.
Da bi se rade rodile
in mi služile.
Pustim jim obilje paše.
Same se pasejo
v moji bližini.
Zorijo v tišini,
v žametni črnini,
rodijo se mi v jasnini.
Na pašo ženem svoje ideje.
Danes sem si
na Zemlji vzela svoj prostor,
da lahko živijo.
Okolje zanje ustvarjam velikodušno,
da je moja Duša v njem zadovoljna.
Pastirica tako na paši
koristno preživi čas.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!