
Deževna zavesa se gosti.
Curkoma lije iz neba.
Pere pokrajino,
razmoči tla v blatne kepe
in jih odnaša s sabo.
Deževna zavesa se gosti.
Teža neba se sipa v potokih.
Ta dež ponoči ne spi.
Ta voda teče,
nje struge nimajo dna.
Nekje zapleše vrtinčast lijak,
povodenj razliva blatno brozgo,
odnaša nasipe,
podira mostove,
prebija jezove.
Ta dež ponoči ne spi.
Ta voda teče,
nje struge nimajo dna.
V kraljestvu Povodnega moža slavijo.
V praznik zmagi
priredijo gostijo.
Deževna zavesa se gosti.
Za njo ni več odra,
odneslo ga je.
V kraljestvu Povodnega moža slavijo.
V praznik tej zmagi
priredijo gostijo.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!