Zvezdni prah me je oblil.
Na beli rjuhi
se zvijem v klobčič,
kot otročiček
v maternici Stvarstva.
Zvezdi prah me božajoče objema.
Češe mi dušo
in boža srce.
Otroške oči se smejijo.
Otroške oči govorijo.
O mavričnem loku,
o mlečnem obroku,
o bisernem ogrinjalu,
ki me ovija vase.
Zvezdni prah me božajoče objema.
Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!