Je kraj od koder je pregnan prezir,
Kjer med ljudmi željen vlada mir,
A tam ni ptic le redke preletijo,
Od tam na hitro si želijo.
Ni tam nasilja le sožitje,
Ne kregajo se med seboj,
Izginili sovražni so pogledi,
Je z njimi veter dež, sonce.
Tam videl sem ciprese rasti,
Ljudje so le šepetaje govorili,
Ob prižganih svečah so postali,
V vstajenje združitev verovali...
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
In nekoč bo vsak od nas zatisnil oči, Ne bo več dni in noči, Duh bo poletel v nebo, Ničesar občutil ne bo...