Vedro je zvrhano polno vedrine.
Po hiši pometa,
po kotih opleta,
sprehaja se v parku,
igra se na trati,
v gozdu jezdi jelene,
kuha za lačne,
in se ne meni za lene.
Vedro je zvrhano polno vedrine.
Oči ji žarijo,
lica ji rdijo
in kolena se ji zašibijo,
ko se spogleduje
s svojo prvo ljubeznijo.
Vedro je zvrhano polno vedrine.
Da je ne zmanjka,
jo stalno natakam,
pustim jo,
da teče iz Vira,
bistro izvira
v skalah življenja,
tolmun se ne ustavlja
in ne pojenja.
Vedro je zvrhano polno vedrine.
Pridi še ti
in se je napij!Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
dodam kvartin ;)