
Ogledujem si stopala
v čednih nogavičkah.
Leva je pikasta,
pika pri piki,
pike vseh barv.
Desna je progasta,
črta pri črti,
črte vseh barv.
Iščem manjkajoči nogavički
za par.
Desno pikasto,
levo progasto.
Pretaknem omare,
izpraznim predale.
Na koncu pomislim,
stopalom ni mar
za identičen par.
Pomigam s prsti,
razgibam stopala,
sezujem nogavički,
bosa sem ostala.
Leva in desna,
obe nogi bosonogi,
čvrsto sta na zdravih tleh.
Čujem smeh,
hihitajo se prsti,
smejo se stopala,
nihče več ne pogreša
svojega para.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
pika breznogavička :)
- Jjože.k·
Ali smrketa, to je zdaj vprašanje