
Vrba gladi dolge veje,
češe svilnat pajčolan
listov zelenila.
Z njim se kiti Rečna vila.
Vlada reki in porečju,
srečna, da je voda bistra,
da v njej živost se pretaka,
da odplaknilo je Spaka,
ki mašil je rečno dno,
kugo spuščal je v njo.
Diha reka in porečje,
kodrajo se vali bistri,
se igrajo, žubodrajo,
vase jemljejo potoke,
rečni tok močan je, slok.
Vrba gladi dolge veje,
češe svilnat pajčolan
listov zelenila.
Z njim se kiti Rečna vila.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!