Sem se veselil je bil vesel,
Da bi ves svet objel,
Saj sonce boža gozdove,
Skozi okna prihaja v domove.
Čebele posedajo na cvetje,
Še malo pa bo ponovno poletje,
Čas ki v senco vabi,
Pod drevesom na livadi.
Čas teče je zima minila,
Pomlad cvetlično preprogo pogrnila.
Pregnala mraz, in hladne dni,
Da nam srca razveseli.
Ljubezen ponovno dušo razvaja,
V cvetju sredi maja,
Je najlepši cvet,
Odkar stoji naš svet.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!