Iskri konj v svojem galopu,
bela griva plapola,
pod kopiti se iskri,
za njim - jasno- se praši.
Iskri konj v svojem galopu,
drn in strn pregalopira,
smelo, iskro,
brez umika.
Prah za njim ga res ne moti,
gleda predse,
poln navdiha,
galopira brez oddiha.
Prah poleže se na tla,
zemlja vase ga pospravi,
prav, da jezdeca ne moti,
prav, da konja ne ustavi.
Iskri konj v svojem galopu,
bela griva plapola,
pod kopiti se iskri,
za njim - jasno- se praši.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!