
Napisal pesem sem ki boža,
Je vabljiva kot najlepša roža,
Misli v njej so že mamljive,
Kakor cvet so v njej zapeljive.
V pesmi opisujem tvojo domačijo,
Kamor spomini tja nazaj hitijo,
Kjer jablana je vselej obrodila,
Ob njej se pot domov je vila.
Še vedno košata lipa tam stoji,
S klopjo z mizo kot tiste dni,
Le oreh kot da že odmira,
Se vetru brez moči upira.
Le malo hiš tam še stoji,
A zvon na vasi se še oglasi,
Kot da vasi zadnjo uro bije,
Preden čas vse vzame pokrije.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!