Plonkanje se ne obnese.
Škilave oči
me opazujejo,
nimajo lastnega jaza.
Cenena ponarejenost
je vidna na daleč.
Smrdi.
Brezčutje
je brez vstopnice,
Modrost Stvarstva je zanj zaprta.
Skuša ukrasti tiste Modrosti,
ki so zaupane meni.
Groteskno pomeša moje besede,
ponavlja kot goska,
brez dojemljivosti.
Kopiranje nima življenjskega soka,
ne hrbtenice,
ne mreže pretoka.
Kopiranje nima življenjskega soka.
Plonkanje se ne obnese,
z njim se potrjuje
lastna brezvrednost.
Pohlepna praznina,
seseda se vase,
v sredino tarče,
slepa se nastavlja
pred puškine cevi.
Ko poči,
pokrijem svoja ušesa,
obrnjena vstran,
k svojemu delu.
Ni mi mar.
Drugače se ni moglo izteči.
Plonkanje se ne obnese.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
"Plonkanje se ne obnese." ............. Se, ja. :) Kaj se je v glasbi plonkalo... vsi po vrsti, od Handla, Mozarta, Beethovna, Berlioza, Shostakovicha...itd, in vsi so ustvarili boljše od originalnega avtorja, samo temu se je takrat reklo "kreativni kolaboracionisti" :)