Obrne se k nebu,
saj pod njim je tisto,
kar je prerastel.
Vrh gore,
v tisočletjih je zrastel.
Vršac se ne druži s spužvami.
Klene so njegove skale,
a trava iz samotnih jas
je najmehkejša.
Vrh gore,
v tisočletjih je zrastel.
Obrne se k nebu,
saj pod njim je tisto,
kar je prerastel.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
Ne zraste vrh gore, ampak vznožje, vršac je le droben kamenček na vrhu mogočne gore. :)