Odseva, kar hočem videti.
Vrača mi svoje slike
podedovane podobe življenja.
Danes sem ga prekrila.
Vidim tudi brez odseva.
Notranje oči so budne.
Notranji glas je razločen.
Gledam prekrito ogledalo.
Brez njegovih slik mi je dobro,
brez njegovih odsevov mi je bolje.
Ostalo bo prekrito,
dokler ga ne odnese smetar.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
https://www.youtube.com/watch?v=VYeaskp55Pk