
Nekoč nekje so vate zasejali
njihova semena.
Bilo je kot mimogrede.
Pognale so korenine
in si prisvojile življenjski prostor.
Jemljejo ti tvojo hrano,
kradejo ti tvojo srečo.
Ko jih prepoznaš,
ko se zaveš,
da njihovo trnje bode,
da pušča zastrupljene rane,
da dušijo pšenično klasje
in siromašijo tvoje kašče,
jih začneš puliti.
Vztrajnost se splača,
nekoč je njiva življenja očiščena.
A budno pazi na njihove mlade poganjke,
plej jih sproti,
kajti tu in tam bodo še vedno odgnali.
Na njivi življenja ni sterilne čistosti.
Pozorno sproti odstranjuj zločest plevel,
vzdržuj zdravo rast in neguj plodnost tal.
To je delo za vse življenje,
po njem prepoznaš modrega gospodarja.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
nekaj kopriv na vrtu vedno prav pride