Kako dobro se je ogreti
po pozebi.
Začutiti toploto
v konicah prstov,
v pomodrelih dlaneh,
v ozeblih stopalih.
Kako dobro se je ogreti
po pozebi.
Pozabiti pomrznjene cvetove
utrujenega otroštva,
se obrniti na sončno stran
in ponovno vzbrsteti.
Kako dobro se je ogreti
po pozebi.
Poležavati pred zakurjenim kaminom
in opazovati polena,
kako gorijo in postajajo pepelnat prah.
Tako, kot življenje,
ki se porojeva iz prahu
in po izživeti sočnosti
spet postaja prah.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!