Ponovno je razprla krila in poletela,
nazaj v gnezdo si je zaželela,
iz južnih krajev se vrnila,
prelepa bela so njena krila.
Morda mladiče bo zvalila,
štorklja odšel je mraz in zima,
iz daljave se kukavica oglaša,
v tuja gnezda leže jajca, odnaša.
Odcvetelo drevje je mraz uničeval,
svoj davek narave ponovno jemal,
bo manj a okusno zre sadjar,
naravi za žulje kaj malo mar.
Sonce kot bi želelo da boža,
tam regrat v cvetju, marjetica roža,
so prvi martinčki prišli na toplo,
pomlad nas objema vsem je lepo.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Tudi danes sem ju opazoval v Dolu pri Ljubljani kako sta se sprehajali po bližnjih tratah.Očitno sta našli svoje domovanje daleč od Panonske nižine, pogled nanju v letu pa je nekaj nepozabnega.Simbol rojstva...