Plodna rodnost se bohoti.
V nosečnost se zavije
nebogljen zarodek.
Še ko mati ga povije,
je njen ljubi varovanec.
Svet spoznava iz razdalje,
dolgo le v njenem objemu.
Ko odhaja,
gre za kratko,
utrjuje se in raste.
Dokler nekoč ni pripravljen,
da je v svetu samostojno.
Ne prehitro,
ne prepozno,
pravi čas ga sprejme svet.
Vsaka stvaritev je v svetu sprejeta
ob pravem času.
Dokler ta prihaja,
jo neguj, jo hrani in jo čuvaj,
da se godna ukorenini in bogato obrodi.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!