Ko hodiš Sebi nasproti,
na tleh ni sledi,
tla so deviška,
na njih prvi in edini si.
Ko hodiš Sebi nasproti,
v tleh ni uhojene poti,
tla so deviška,
na njih prvi in edini si.
Ko hodiš Sebi nasproti,
veš, da je ta pot tvoja,
veš, da je ta pot prava.
Tvoj Božanski kompas
te usmeri nanjo,vedno,
ko prenehaš z iskanjem
tujih zgledov za rešitve.
Ko hodiš Sebi nasproti,
na tleh ni sledi,
ni uhojene poti,
tla so deviška,
na njih prvi in edini si.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!